Select menu item

Dojenček sam najbolje ve

Dojenček sam najbolje ve

Dojenje, izbrizgano mleko in hranjenje z adaptiranim mlekom – kako različni načini hranjenja vplivajo na težo pri starejših otrocih. Tema, ki zanima mnoge mamice, glede na to, da si vedno več mamic zaradi skrbi ali otroci z dojenjem dobijo dovolj mleka, mleko izbrizgava in hranijo otročka po steklenički. V Kanadi, ki je po dolžini starševskega dopusta primerljiva s Slovenijo,poteka raziskava  CHILD, ki spremlja otroke rojene v letih 2009 do 2012 v otroštvo in odraščanje. V študiji spremljajo celo vrsto vplivov. Del rezultatov, ki so jo objavili oktobra lani (dr.Holmes, dr.Azad in sodelavci) govori  pravzaprav o debelosti otrok oziroma, kako način hranjenja vpliva na telesno težo starejših otrok. Zanimala jih je primerjava otrok, ki so bili dojeni, v primerjavi s tistimi, ki so bili z maminim mlekom hranjeni preko stekleničke.

Ugotovili so, da je teža najbolj ustrezno napredovala pri izključno dojenih otrocih, hitreje pri tistih, ki so bili z izbrizganim materinim mlekom hranjeni po steklenički. Največ možnosti za kasnejšo debelost, pa so opazili pri otrocih hranjenih po steklenički z adaptiranim mlekom. Starši so večino otrok, ki so jih zajeli v tej študiji, tudi sicer hranili tako, kot priporočajo smernice za uvajanje mešane prehrane, to je, da z mešano prehrano začnemo ob dojenju po dopolnjenem 4 mesecu. Tako  uvajanje mešane prehrane zaščitno deluje tudi na možnost razvoja alergijskih bolezni.

Kratkotrajno dohranjevanje z adaptiranim mlekom ( npr. v porodnišnici) na končni rezultat glede telesne teže otročka, ni vplivalo in se ga ni treba bati.

Potrdili so, da je izključno dojenje za razvoj otroka najboljše, da pa očitno na to ne vpliva samo sestava mleka, ampak  tudi način hranjenja.

To se mi zdi zanimivo, saj zanika to, česar se starši pravzaprav najbolj bojijo. Tega namreč, da dojenček sam  ne bo vedel, koliko hrane potrebuje. Prav to, da hranimo otroka glede na njegov lasten občutek lakote, torej, ko pokaže, da je lačen, naj bi imelo pomemben zaščitni vpliv glede možne debelosti v starejših otroških  obdobjih.

Pogosto negotovost pri mamicah povzroči prav to, da pri dojenju nimajo »kontrole« koliko otrok popije. Naj še enkrat poudarim – otroci vedo najbolje, koliko potrebujejo. Če je pridobivanje telesne teže ustrezno, če je otroček zdrav in zadovoljen, lahko na »kontrolo« kar pozabimo.

Zelo pogosto je prav skrb, da otrok ne poje dovolj tista, ki sproži celo vrsto nepotrebnih ukrepov, težav in stresa pri starših. Siljenje s hrano nikakor ni priporočljivo.

V primerih, ko nas skrbi, ali dojenček ustrezno prehranjen, se je najbolje posvetovati s patronažno sestro, pediatrinjo ali pediatrom. Vedno pa pri reševanju težav s prehrano izhajamo iz otrokove telesne teže, zdravja in zadovoljstva otroka.