Select menu item

Nega kože pri atopijskem dermatitisu

Nega kože pri atopijskem dermatitisu

 

Mlajši otroci imajo zelo pogosto težave s kožo. Najpogosteje gre za suho, srbečo kožo, za kožne spremembe, ki jih navadno  uvrstimo k  atopijskemu dermatitisu.

Beseda atopijski sicer pomeni, da naj bi za tovrstni dermatitis bila pomembna preobčutljivost, vendar tu takoj naletimo na bistveno težavo – pri kar dveh tretjinah otrok s takim dermatitisom ne uspemo najti  snovi, ki bi bila vzrok za težave….

Pri otrocih brez znanega alergena običajno govorimo o t.i. intrinzičnem vzroku. Intrinzični pomeni notranji. V bistvu gre za slabo znane mehanizme, na katere z znanimi zdravili ne znamo vzročno vplivati.

Za vse otroke z atopijskim dermatitisom pa je zelo pomembna pravilna nega.

Izsušena in slabo negovana koža je bistveno bolj nagnjena k poslabšanjem.

Nega:

Otroka vsak dan stuširamo ali kopamo. Voda naj ne bo pretopla. Kopel naj traja največ 20 minut. Mila in kopeli uporabljamo le zelo varčno in samo tiste izdelke, ki so namenjeni suhi, občutljivi otroški koži.

Po kopeli ali tuširanju kožo nežno, brez drgnjenja  osušimo z mehko brisačo. Še vlažno kožo takoj izdatno namažemo z mastno kremo oz. mazilom.

Za otroke s suho, k atopijskem dermatitisu nagnjeno  kožo, je na tržišču cela vrsta krem, mazil in mastnih lotionov. Pri izbiri bodo dobro svetovali  v lekarni.

Izognimo pa se skušnjavi, da bi, kot pogosto slišimo »vse poizkusili«. Koža otroka z atopijskim dermatitisom je občutljiva in je ne smemo obremenjevati z novimi izdelki iz dneva v dan…..

Otroka z atopijskim dermatitisom  namažemo  z negovalnim mazilom, od nog do glave, dvakrat na dan!

 

Atopijski dermatitis – kaj še lahko storimo

  1. Izogibanje znanim alergenom. Če je bilo pri otroku mogoče ugotoviti, da poslabšanja sprožajo hrana ali druge snovi, se je treba le-tem seveda strogo izogibati.  Že mali otroci lahko ob primerni spodbudi staršev zelo pridno sodelujejo.
  2. Seveda se je treba o dieti in ostalih ukrepih temeljito pogovoriti v vrtcu, šoli, sorodnikih, ki otroka varujejo. Ustrezno potrdilo otrokovi dieti bo izdal otrokov izbrani pediater. Kuhinje v vrtcih in šolah so običajno zelo sodelujoče in zelo natančne pri dietah, tako, da je skrb glede tega največkrat odveč. Druga pesem pa je dieta pri starih starših, na praznovanjih rojstnih dni in podobno. Razlaga kako bo »ubogi otrok« zdržal brez »mlekca« zna biti kar dolga in naporna.
  3. Pri otrocih, ki so preobčutljivi na pršico dosledno odstranimo ves nepotreben tekstil ( okrasne blazine, preproge, zavese..). Omejimo število plišastih igrač in le-te pogosto operemo ali preko noči zapremo v zamrzovalnik. Vsa ne-sezonska oblačila in posteljno perilo shranimo v vakuumske vreče. Pogosto sesamo s kvalitetnim sesalcem ( minimalen izpust prahu nazaj v prostor), prah brišemo z vlažno krpo. Ležišče naj bo, če je le mogoče iz pene. Posteljno perilo in odeje pogosto operemo.
  4. Oblačila naj bodo mehka in udobna. Najboljši je kvaliteten bombaž ali mešanice z visokim deležem bombaža. Izognimo se tesnim oblačilo in otroka ne oblačimo pretoplo, saj pregreta koža bolj srbi.
  5. Pri pranju uporabljajmo bolj blaga pralna sredstva in se izogibajmo mehčalcem. V boben pralnega stroja raje naložimo nekoliko manj perila, tako, da izpiranje bolj temeljito.
  6. Poskrbimo, da imamo vedno doma zdravila in mazila, ki blažijo poslabšanja bolezni. Ob poslabšanjih s srbenjem hitro posredujmo z ustreznim antihistaminikom – zdravilom proti alergiji, ki bo ublažilo srbenje. Potrebna je kot rečeno tudi dosledna redna nega kože z negovalnimi mazili, najbolje dvakrat na dan.