Select menu item

Rodili smo – pol smo bli pa vsi srečni…a res?

Rodili smo – pol smo bli pa vsi srečni…a res?

Ja… si upam skoraj trditi, da v večini primerov, vsaj pri prvem otročku, to sploh ne drži. Pa si to le bolj redki pari upajo naglas povedati, ker je splošno prepričanje, da je od trenutka, ko domov prineseš dojenčka, vse tako krasno….Čisto po nepotrebnem si mnoge mamice in seveda tudi novopečeni očki  očitajo, da je z njimi kaj narobe…

Pogovor s staršema ob prvem obisku v posvetovalnici za dojenčke običajno začnem z : »Kako vama gre?…« Pogosto najprej oba v en glas »krasno«…že naslednji trenutek se pa spogledata in obmolkneta…Šele ob dodatni spodbudi  in  vprašanjih kje imajo težave, starša povesta kaj ju teži in kako se počutita.

Normalno je namreč, da nas, sploh prvi otrok in cela nova situacija v kateri se znajdemo, ujame nepripravljene.  Pred rojstvom prvega otroka je precej pogosto v družini in tudi med prijatelji eno tako rahlo euforično stanje, ob katerem je tudi kakšen tih namig, da bo najbrž tudi nekaj težav, zlahka preslišati.

Rojstvo prvega otroka nas hočeš, nočeš naenkrat »prizemlji«.  Prav nihče nam v naprej ne more povedati, kako se bomo počutili. Normalno je, da se moramo tega, da smo starši navaditi in to se seveda, kljub legendarnim opisom večini  ne zgodi v trenutku, ko v porodni sobi zagledamo svojega otročka.  Potrebujemo nekaj časa… Koliko je to nekaj časa, je pa  seveda čisto odvisno  in to od marsičesa. Jasno je, da gre običajno lažje in hitreje parom, kjer je sicer vse optimalno in otroček zdrav, miren, ješč, spi in tako naprej. Kjer pa rojstvo otroka spremlja še kaj dodatnih težav, morda stanje po carskem rezu, po naporni nosečnosti, partnerske težave, stanovanjska stiska in še kaj, je pa stres ob rojstvu še toliko večji.

Dejstvo je, da kar na enkrat ne moremo več kadarkoli na kavo, še v trgovino in pod tuš ne. Čisto normalno je, da je to za marsikoga, tako mamice, kot očke vsaj v začetku kar hudo. Marsikoga spravlja v obup nočno zbujanje, obdobja joka in še kaj.

Škoda je, da se o tem več ne pogovarjamo. Kot z vsem ostalim, je namreč tudi z občutki in počutjem ob rojstvu otroka tako, da je veliko lažje, če vemo, da se podobno dogaja vsem ali vsaj večini. Če pa se znajdemo sami, ob prepričanju, do  so okoli nas sami srečni, sposobni starši, je pa lahko res hudo.  Nehote se znajdemo s čisto nepotrebnimi  občutki krivde in še česa.

Nekaj nasvetov, kako si lahko vse skupaj olajšamo:

  1. Situacijo ob rojstvu otročka sprejmimo tako kot je. Torej nekaj novega, česar se moramo navaditi in naučiti. Dajmo si čas za to! To je čisto tako, kot vse drugo v življenju…za vse potrebujemo nekaj časa, da se navadimo….
  2. Zavedati se moramo, da normalni dojenčki niso kot iz reklame. Normalni dojenčki jokajo, se ponoči zbujajo, imajo včasih krče, so včasih slabe volje, imajo vneto ritko in še kaj…Če vemo in sprejmemo,  da je vse to normalno, je življenje že veliko lepše J
  3. Naučimo se opazovati svojega otroka in sebe in ravnati po občutku… Ta starševski občutek imamo vsi starši…samo pogosto ga preslišimo in raje poslušamo raznorazne nasvete z leve in desne.
  4. Poskrbimo zase – velja tako za mamice, kot očke! Skuhajmo tisto kar radi jemo, privoščimo si počitek, film, obisk frizerke… Zadovoljni starši imajo bistveno manj težav z otroci.
  5. Dobro premislimo, koliko pomoči staršev, prijateljev ali drugih potrebujemo in prenesemo. Včasih je bolje biti brez goveje juhe in zlikanih plenic, kot brez miru…

 

Tisti, ki imamo že malo večje otroke, že vemo, da je starševstvo z vsakim dnem lažje in lepše, tistim pa, ki morda ravno sedaj preživljajo začetno, težavno obdobje, pa obljubim, da bo kmalu bolje in bodo kot starši vedno bolj uživali.