Select menu item

Razmišljanje o varnosti

Razmišljanje o varnosti

 

Tole preprosto moram napisati, ker me že cel teden stiska v grlu, ko pomislim, kako med zadnjim dežurstvom, sredi noči na cesti nisem mogla storiti prav nič, ko je odšlo spet eno mlado življenje.

Nesreče otrok in mladih so tiste za katere vedno znova mislimo, da se ne bi smele zgoditi…pa žal se.

Razmišljam, kaj vendar lahko starši naredimo in kdaj, da bodo naši otroci varni, ali pa vsaj bolj varni. Odgovor je, naredimo lahko vse ali pa vsaj mnogo in to ves čas. Da ne bo pomote tu nikakor ne mislim, da za varnost otrok lahko poskrbimo tako, da jih ves čas držimo za roko ali pa tekamo za njimi in govorimo, »pazi da ne boš«….in tako naprej. Za varnost svojih mladostnikov  tudi ne moremo poskrbeti tako da jih zapiramo in kričimo na njih kako naj ali pa naj ne vozijo ali se obnašajo na zabavah.

Skrb za varnost otrok se začne že veliko prej in traja ves čas. Največ za varnost lahko naredimo s svojim zgledom in obnašanjem. Otroci morajo vedno znova videti, da gremo tudi sami čez cesto na prehodu za pešce  in ob zeleni luči, pri svojih starših morajo videti varno  in strpno vožnjo.

Če nekdo zraste v okolju, kjer se po treh pivih »še čisto normalno vozi« mu bo seveda nemogoče dopovedati, da se ne… Če desetletnik  dobi požirek vina »ker je že dec«, bo to za vse večne čase ostalo kot nekaj dobrega…pa ni! ….nekaj let kasneje je to isto lahko vzrok tragedije.

Med odraščanjem že od malega dobesedno vsrkavamo obnašanje ljudi v naši okolici. Če pojem varnosti razširimo še na življenjski slog v celoti, način prehrane,  količino gibanja, kvaliteto medsebojnih odnosov in tako naprej, ugotovimo, da za varnost otrok lahko naredimo neskončno veliko in to brez tistega »pazi, da ne boš«….

S »pazi, da ne boš« pravzaprav res preprečimo kakšno buško, umazane hlače in morda razbito vazo, nikakor pa s tem otrok ne moremo zavarovati pred tistimi, za njih resnejšimi nevarnostmi.

Z omejevanjem dosežemo pravzaprav nasprotno. Nespretni otroci, ki smo jih pri gibanju omejevali imajo bistveno več možnosti, da se bodo poškodovali, kot tisti spretnejši, z veliko gibalnimi izkušnjami.

Za varnost otrok skrbimo tako, da na primer, ko se odpravljamo na družinski izlet v hribe naglas razmišljamo, kakšna je vremenska napoved, kako zahtevna je pot , kakšno opremo bomo potrebovali in podobno. Ta sporočila o obnašanju, kako se stvari lotimo na varen način, ki jih pridobimo v otroštvu v mnogočem odločajo, kako se bomo obnašali, ko bomo sami hodili po svetu.

V domačem okolju je skrajni  čas, ko se moramo razgledati po stanovanju, takrat, ko otroci začno s plazenjem in začnejo samostojno odkrivati okolico. Preverimo zaščite na vseh vtičnicah in ne pozabimo na električne podaljške. Vsa čistila, zdravila, druge kemikalije in ostri predmeti se morajo preseliti na najvišje police. Poskrbimo, da bodo imela stopnišča in balkoni ograje!

Nekaj bušk, ran, pa tudi kakšna polomljena kost je del skoraj vsakega otroštva, želim, da bi pri vseh otrocih ostalo samo pri tem….