Select menu item

Ja veste….

Ja veste….

Ja veste, če pri nas decembra kašljaš, pač ne greš k zdravniku…No jaz sem od decembra zbirala pogum, da sem tale stavek, podelila z vami na fb. Izrekel  pa ga je očka Američan, ki ima družino pri nas. Tisto česar sem se bala ( in se še bojim J) je seveda to, da boste rekli, da nisem skrbna zdravnica, če kaj takega pišem, da mi ni mar bolne in podobno…

Pa seveda ni to…

Gre razumevanje zdravja in bolezni, gre za to, da izgubljamo občutek za to, kaj nas in naše otroke ogroža in kaj ne.

Zgodba iz naslova se je začela tako, ko mnogi obiski v naših ambulantah. Očka je pripeljal na pregled nekaj let starega sinka zaradi kašlja. Rekel je tako nekako: saj vem, da mu ni nič, samo kašlja..samo žena je zaskrbljena…Fantiček je res preboleval le blag prehlad…Obisk je gospod zaključil s pojasnilom, da on pač prihaja iz drugačnega okolja in povedal še, da je pri njih zdravnika pač treba plačati, pa zato zaradi navadnega kašlja pač ne hodijo k zdravniku…

Moram priznati, da sem se tudi sama zdrznila….čeprav se s tem, kar je povedal čisto strinjam. V našem okolju se je namreč percepcija kašlja, prehlada razrasla v predstavo o življenjsko nevarni situaciji, ki se, če drugega ne,  v življenjsko nevarno lahko razvije…

Pa je to res le zelo, zelo , zelo redko tako…

Misel, ki jo tisti, ki delamo v zdravstvu pogosto izmenjamo med seboj je….«pa nas zaradi takih stvari niso nikoli peljali k zdravniku«, pa kar je še bolj zanimivo, to isto rečejo tudi mnogi starši, ki otroke pripeljejo na pregled….

Kaj se nam je torej vsem skupaj zgodilo? Zakaj smo postali tako nebogljeni, da v vsaki tudi drobni težavi vidimo nekaj kar nas ogroža, zakaj takoj googlamo in iščemo usodne novice o svojem ali otrokovem zdravstvenem stanju…..

Resnično si želim, da bi se spet naučili bolj zaupati sami sebi in svoji presoji. Zelo trdno verjamem, da vsaka mama in vsak oče za svojega otroka  v sebi ve in čuti, kdaj je res bolan.

In rada, res zelo rada bi poznala pot, kako nas vse skupaj spet opogumiti, da bomo zaupali svoji presoji in občutku bolj, kot internetnim forumom, ki nas plašijo in strašijo pred življenjem samim….