Tisto prvo in najpomembnejše je da se mi, starši, odločimo da bomo otroku dali dovolj tekočin! Sliši se neumno in itak jasno, pa sploh ni. Zelo veliko staršev se namreč takoj, ko otrok začne bruhati in poleg tega dobi še drisko tako prestraši, da razmišljajo samo še o tem, da otrok ne bo hotel piti, o bolnišnici in infuzijah….
Otroci nas, čeprav se to morda čudno sliši, zelo dobro čutijo. Če začutijo, da smo trdno odločeni, da jim bomo tekočino dali, je to seveda povsem drugače, kot če začutijo samo strah in paniko.
Upam, da s tem »filozofiranjem« nisem koga preveč ujezila…
V praksi pa tako. Prvič, ko gre za zadostno hidracijo so dovoljene vse zvijače, ko gre za hidracijo pri otrocih tudi ne svetujemo nikakršne diete. Otrok naj pije in seveda tudi je, če le želi, kar hoče. Tudi sama voda je čisto dobra, lahko pa tudi vse vrste sokov, mleko, juhe, kompote…. Otroku dovolimo, da si sam izbira sok, zmeša kakav, izbere barvo tekočine… Doma se tekočini pogosto upirajo, med kratkim sprehodom, ob gledanju mimoidočih ali branju pravljice na klopci, pa steklenička tekočine izgine brez težav. Drugo okolje dela čudeže J ..tudi sama imam take izkušnje v ambulanti. Otrokom, ki prebolevajo okužbe prebavil pogosto ponudim vodo, pa se zelo, zelo redko zgodi, da ne pijejo…
Rehidracijski napitki so sicer fajn in koristni, a pogosto zelo neokusni in jih otroci zavračajo. Tekočina kakršna koli je boljša kot dehidracija…Ne trudite se torej preveč s čajem iz suhih borovnic in rehidracijskimi napitki. Otrok naj pije, kar ima pač najraje. Ponudimo tudi sočno sadje, bolj »mokro« hrano. Mokra hrana niso le juhe…«mokre« so tudi mlečne kaše, enolončnice in podobno. Starševska domišljija tu zelo prav pride. Pa vse to deluje veliko bolje z dobro voljo, kot s strahom. Predvsem pa so PREPOVEDANE grožnje v stilu »če boš pil, boš moral pa v bolnico«…
Še to, kako sploh presoditi, ali otrok dovolj pije. Kot vedno ponavljam, najboljši pokazatelj je otrokovo počutje. Drug dober pokazatelj je vlažnost ustne sluznice, če je ta lepo vlažna v bistvu ni skrbi, tretje pa je redno odvajanje urina. Pri malih otrocih preverjamo pleničke, pri večjih, kdaj gredo lulat…Če vsaj na nekaj ur odvajajo urin, je s hidracijo še vse v redu. Ne trudite se pa z ocenjevanjem napetosti mečave, pa napetostjo kože, pa barvo kože okoli oči in podobnim…
Za vzpodbudo še…velika, velika večina otrok, ki so zaradi rehidracije sprejeti v bolnišnico, dobi le 1 infuzijo, to je 500 ml oz. pol litra tekočine..to je ena ta mala flaška tekočine…velja se potruditi in te pol litra tekočine otroku dati doma….otroku in sebi bomo prihranili veliko stresa…
Če pa ne gre in zgoraj našteti trije kazalci ( počutje, vlažnost ustne sluznice in pomanjkljivo odvajanje urina) kažejo, da gre otroku slabo, je obisk pri pediatru seveda nujen.