Starševstvo, vzgoja otrok in družinsko življenje nasploh je postalo nemalokrat samo še eden od projektov v življenju, ki bi jih morali brezhibno izpeljati. K temu projektu seveda sodijo tudi popolnoma zdravi otroci. Projekt to seveda ni, še manj pa brezhiben. To, da se kot starši vsak dan znova učimo, ni le fraza. Čisto res je in nikoli se ne neha, ne glede na to koliko stari so otroci. Prav v tem je pravzaprav čar….
- Za začetek je najbolje, da opustimo nestvarna pričakovanja. Torej naši otroci bodo zelo verjetno imeli kdaj vneto kožo pod pleničko, jokali zaradi dojenčkovih krčev, imeli izpuščaje , bili nahodni, cele noči kašljali in še kaj. Ampak vse to je normalno. Vse to sodi praktično k vsakemu otroštvu.
Če nam je to jasno in iz vsakdanjih zdravstvenih težav ne naredimo drame, bo lažje za nas in predvsem za otroka!
- Naučimo se opazovati svojega otroka, poslušati sebe in zaupati svojemu občutku!
Ne pustimo se preveč zavesti množici »dobronamernih« nasvetov z leve in desne, ki nas sploh kot mlade starše lahko kaj hitro spravijo v stisko…Nasveti, ki jih slišimo so običajno sestavljeni iz opisa tistega česar nikakor ne smemo narediti, sledi pa še napoved, kaj vse groznega se bo sicer zgodilo….
Če smo pozorni na to, kaj ustreza našim otrokom in kaj nam in tako tudi ravnamo, ne moremo zgrešiti!
- Prav je, da otroke varujemo pred poškodbami in jim zagotovimo varno okolje, ne smemo pa jih s svojimi strahovi in nenehnim nadzorom omejevati pri razvoju. Otroci, ki jih starši ves čas držijo in nadlegujejo s prepovedmi v smislu, »ne smeš«, ne moreš«, »boš padel«, »se boš udaril…umazal«…bodo morda res odrasli s kako buško manj, bodo pa zato zagotovo manj spretni in zato kasneje manj varni pred poškodbami.
Otroci potrebujejo gibalne izzive. Prav je, da imajo možnost plezati po drevesih, ograjah, skočiti čez kakšen potoček in narediti preval na travi…