Select menu item

Zdrav življenjski slog – “kar se Janezek nauči, Janez zna”

Zdrav življenjski slog – “kar se Janezek nauči, Janez zna”

Preveč holesterola že v otroštvu?

Pa seveda ne le preveč holesterola..tudi previsok krvni tlak, pa diabetes, pa debelost, slaba telesna zmogljivost in tako naprej.

Torej kaj lahko storimo danes, da bo jutri naših otrok lepši.

Ker pa so povišane vrednosti maščob v krvi le eden od pokazateljev, da gre zdravje otroka morda v tvegano smer, bom tokrat napisala kar v celoti nekaj o tem, kaj starši lahko storimo za to, da bodo naši otroci tudi v odrasli dobi bolj zdravi.

Dandanes so bolezni srca in ožilja glavni krivec za poslabšano kvaliteto življenja odraslih. Zelo nepopularno je trditi, da smo si za kakšno bolezen krivi sami, toda za bolezni srca in ožilja to  žal v veliki meri drži. Bolezni srca in ožilja so dokazano povezane z nezdravim življenjskim slogom, nepravilno prehrano, premalo gibanja  in kajenjem.

Kot starši bi se morali zavedati, kako zelo odločilno s temi glavnimi usmeritvami glede prehrane in navadami glede gibanja vplivamo na zdravje. Tu seveda ne gre za tiste pridige pri mizi ali v trgovini, ko hočemo otrokom z besedami dopovedati kaj prav in zdravo. Tako zlahka vzgoja k zdravemu življenjskemu slogu žal ne gre. Otroci se učijo tega, kar starši sami počnemo, torej kaj in kako jemo in koliko smo telesno aktivni sami.

Tu seveda ne mislim, da se je treba lotiti kakšnega posebno zahtevnega načrta glede zdrave prehrane in rednih treningov česarkoli.

Dejstvo je, da se je življenjski slog  spremenil tako, da se otroci pač ne podijo več cele dneve po bližnji in daljni okolici. Precejšen del dneva preživijo v vrtcu ali šoli, v stanovanjih in raznih dejavnostih na katere jih starši pridno vozimo z avtom. Tisto »mimogrede« gibanje se je omejilo na minimum.

Ko govorimo o zdravju srca in ožilja vemo, da na to vpliva vrsta dejavnikov, ki jih v grobem delimo na tiste na katere lahko vplivamo in tiste na katere ne moremo. Naj naštejem najprej slednje. To so starost, spol, družinska zgodovina bolezni srca in ožilja in genetska nagnjenost.

V drugo skupino, to je to na katero pa lahko vplivamo sodijo prehrana, telesno gibanje, višina krvnega tlaka, nivo krvnega sladkorja, maščobe v krvi, kajenje, debelost, … Kar koli tega v kombinaciji, pa srcu in ožilju škoduje seveda še bolj.

Tisti na katere moramo biti posebej pozorni so otroci v družinah z družinsko nagnjenostjo k povišanim vrednostim maščob v krvi in tisti, kjer so v družinah že bili primeri možganskih kapi  in srčnih infarktov v mlajših letih.

Druga ogrožena skupina pa so otroci, pri katerih lahko zaradi nezdravega življenjskega sloga , debelosti in premalo gibanja pričakujemo bolezni srca in ožilja prej, kot sicer.

Pregled krvi glede holesterola ob sistematskem pregledu pri petih letih je namenjen predvsem odkrivanju tih dveh skupin ogroženih otrok, seveda v kombinaciji s pregledom, z merjenjem krvnega tlaka, oceno prehranjenosti in pogovorom.

Ko pri otroku ugotovimo povišane vrednosti maščob v krvi,  svetujemo nekatere prilagoditve v prehrani in otroka čez čas naročimo na kontrolni odvzem krvi. Resnično je na srečo zelo malo takih, pri katerih je holesterol povišan tudi ob kontrolnem odvzemu. Ti seveda sodijo k specialistu, ki težavo bolj podrobno opredeli.

Kot rečeno, tveganje zaradi previsokih vrednosti maščob v krvi še poslabša povišan krvni tlak, debelost, povišana vrednost krvnega sladkorja, neaktivnost in kasneje še kajenje.

Kaj torej lahko storimo sami doma?

Kot prvo in najbolj pomembno je to, da se kot starši sploh resnično zavemo, kako za zdravje naših otrok zelo daljnosežne so posledice tega, kar se bodo naši otroci glede življenjskega sloga naučili v matični družini!

Otroci nekako posvojijo poleg vsega tudi naš odnos do gibanja, izbire in priprave hrane in tako naprej.

Kar se tiče gibanja, kot sem uvodoma napisala, ne gre za to, da otroka že majhnega vpišemo v športni klub. Gre bolj za to, da čim več hodimo peš, da se tudi v kakšno višje nadstropje odpravimo po stopnicah, na družinski izlet po travnikih ali gričih v okolici in ko zapade sneg s sankami peš v breg…

Lahko seveda pričakujemo, da nam bo malček še veselo sledil, najstniki pa ne več. Pa nič hudega. Otroci, ki so bili gibanja vajeni v zgodnjem otroštvu, se običajno slej ko prej k temu v odrasli dobi vrnejo…

Glede prehrane pa…Sama nisem ravno zagovornica kakšnih diet, sploh pa ne ko gre za otroke. Pa vendar..starejši sin je pred nekaj dnevi pri mizi rekel..Mami pa saj ti zelo zdravo kuhaš. Sem sicer od presenečenja odprla oči, pa bila vesela, ker mnenje odraslega sina, športnika, ki se na prehrano spozna in pogosto je tudi drugje,  vendarle šteje.

Za kaj torej gre? Gre za nekaj zelo splošnih usmeritev, ki jih zlahka prilagodimo vsaki družini. Sladke pijače in mleko so pijača le izjemoma. Ne nakupujmo sladkih gaziranih pijač in sokov »za goste«. Sladkarije vseh vrst..seveda JA, ampak, naj ne bodo stalna vsebina kuhinjskih omaric..saj veste, ko je v omari, se tudi poje…Pri nakupovanju se izogibamo že pripravljenim delikatesam, majoneznim solatam in prelivom, mastnim namazom in podobno. Pri kuhi dodajamo čim manj nepotrebnih maščob (na primer: solata z oljem in kisom je veliko boljša, kot tista z majoneznim prelivom), za večerje in malice je bolje kaj skuhati, kot vedno ponujati sendviče. Ne kupujmo vsak dan svežega belega kruha in peciva.

Pri zdravem življenjskem slogu resnično velja, »kar se Janezek nauči, Janez zna«…