Ob vsem veselju in vznemirjenju ob rojstvu , se kar pogosto zgodi, da se starejši otroci v družini znajdejo v hudi stiski.
Pa se vse skupaj pravzaprav sploh ne začne šele ob rojstvu dojenčka, ampak že precej prej…
Zelo pogosto se v naših ambulantah znajdejo sicer do tedaj povsem zdravi otroci, ko gre mamina nova nosečnost proti koncu. Pogosto zbolijo tudi takrat, ko je mamica v porodnišnici. Posebej za majhne otroke je pričakovanje novega dojenčka v družini pogosto čas stiske zaradi nove, neznane situacije. Otroci pač čutijo, da se približuje poseben dogodek in so zaradi tega, tudi če jih na rojstvo pripravimo, velikokrat negotovi in prestrašeni.
Pogosto pozabimo, da mali, pa tudi večji otroci na nezavedni ravni doživljajo prihod dojenčka, kot izgubo staršev, posebej mamice, ki je do tedaj pripadala samo njim. Otroci pogosto v tej novi situaciji postanejo posebej zahtevni, »sitni«, hočejo dudo, čeprav so jo že opustili, lulajo v plenice, radi bi se dojili, lezejo v naročje, ko hranimo dojenčka in tako naprej….
V času, ko smo tudi starši zelo obremenjeni, nas vse skupaj lahko kaj hitro zavede, da starejšega otroka obtožimo, da je samo razvajen, izsiljuje pozornost in podobno. Najlažje gre, če večkrat pomislimo na to, kaj doživlja starejši otrok. Še to – starejši otroci so lahko v stiski ne glede na starost. Tisti najmlajši, ki so sami še skoraj dojenčki vse skupaj seveda še zelo slabo razumejo, vendar pa ….ne podcenjujmo nove situacije tudi, ko gre za starejše otroke, morda že najstnike.
Stiske otroka zaradi izgube varnosti ne moremo preprečiti samo z besedami, kot so »saj si še vedno moj/moja« ali pa »mamica te ima še vedno rada«…
Starejši otroci potrebujejo čas ( no vsaj malo časa J), ki ga posvetimo samo njim. To naj ne bo samo sodelovanje pri negi dojenčka, ampak nekaj, kar počnemo samo s starejšim otrokom, morda kratka igra ali pravljica za lahko noč.
Čeprav je lahko vse skupaj za starše, vsaj sprva naporno, pa se je vredno potruditi, saj je to dobra »naložba« v družinski mir in dobro razpoloženje za naprej.