Select menu item

Okužbe sečil pri otroku

Okužbe sečil pri otroku

 

Okužbe sečil so pri otrocih k sreči bistveno manj pogoste, kot okužbe dihal. Povišana telesna temperatura, brez očitnih bolezenskih znakov, ki  pripadajo okužbam dihal, pa nas mora vedno vsaj opozoriti na možno okužbo sečil.

Po pravici povedano, se okužb sečil pri otrocih kar malo bojimo, saj spregledane in nezdravljene v skrajnem primeru lahko privedejo do trajnih poškodb ledvic.

Znaki, ki opozarjajo na okužbo sečil so glede na starost otroka zelo različni.

Dojenček je lahko le zelo nerazpoložen, jokav, neješč. Pleničke imajo lahko neobičajen, smrdeč vonj.

Majhni otroci pokažejo, da jih boli, ko lulajo, imajo povišano telesno temperaturo, boli jih trebuh, so jokavi, nerazpoloženi, neješči.

Večji otroci pa že sami opišejo, da jih boli, oziroma peče, ko lulajo, da jih boli spodnji del trebuha, boli jih ledveno, imajo povišano telesno temperaturo, lahko tudi mrzlice.

Precej od naštetih bolezenskih znakov je žal neznačilnih in čisto skladnih s tistimi, ki jih najdemo sicer ob drugih virusnih in bakterijskih okužbah.

Pri okužbah sečil je zelo pomembno, da jih potrdimo z ustreznim laboratorijskim pregledom urina. Tu pa pogosto naletimo na težave…. Pri večjih otrocih to še gre..se pač polulajo v lonček. Pri malih otrocih in dojenčkih pa je s pravilnim odvzemom urina več težav.  O pravilnem odvzemu urine več kasneje.

V večini primerov zdravljenje začnemo že na podlagi pozitivnega  navadnega laboratorijskega pregleda urina, še posebej, če so prisotni za okužbo sečil značilni bolezenski znaki.

Praviloma pa okužbo sečil potrdimo še z bolj natančnima preiskavama – urikultom ali t.i. Sanfordom.

Okužbo sečil zdravimo z antibiotikom. Predpisanih odmerkov in trajanja dajanja se moramo skrbno držati. Zelo verjetno bo pediater naročil kontrolni laboratorijski pregled urina po uvedbi antibiotika in še po končanem zdravljenju. Pogosto po preboleli okužbi sečil pri otroku opravimo še nekatere dodatne preiskave.

Starši pogosto vprašajo, kaj naj storijo, da bi se okužbe sečil ne ponavljale. Zanesljive preventive okužb sečil ne poznamo. Pri otrocih, ki so že brez pleničk poskrbimo, da gredo dovolj pogosto lulat. Skrbimo tudi za redno odvajanje blata. Naučimo jih, da se pravilno obrišejo. Pri deklicah, ki imajo obilen izcedek iz nožnice, le-tega zdravimo.  Starejšim, spolno aktivnim najstnicam pa svetujemo, da po spolnem odnosu vedno izpraznijo mehur.

Navodila za pravilen odvzem urina

Dojenčki in mali otroci, ki imajo še pleničke:

Spolovilo temeljito umijemo, najbolje s tekočim milom in vodo, nalepimo vrečko za odvzem urina, ki jo dobimo v laboratoriju ali v lekarni ( za natančnejši pregled je to posebna vrečka z epruveto). Otroku lahko preko vrečke damo pleničko, kot običajno. Ko se otrok polula, vrečko zalepimo in čim prej ( v 1 uri ) odnesemo v laboratorij. Če urin stoji dlje, je rezultat nezanesljiv! Vrečke ne smemo nalepiti preko noči, saj bi tako urin stal v vrečki predolgo.

Večji otroci:

Tudi pri večjih otrocih je treba pred odvzemom urina temeljito umiti spolovilo. Za preiskavo potrebujemo največkrat srednji curek urina. Prvih nekaj kapljic torej otrok polula v kahlico oziroma školjko, srednji curek urina pa ulovimo v lonček, ki smo ga dobili v laboratoriju. Večinoma je najbolj enostavno, da odvzem urina pri otrocih, če je to mogoče, opravimo doma in kot že rečeno vzorec urina takoj odnesemo v laboratorij.