Select menu item

Sladkarije

Sladkarije

Že nekaj časa odlašam z odgovorom na vprašanje Mance, kako s priboljški-sladkarijami. Ne vem kako bi napisala, da bo prav. Če bi hotela biti strokovno korektna, bi zapisala drugače, kot sem pravzaprav sama počela, kot mama in tudi ne povsem tako, kot mislim, da je dobro. Zato s temle pisanjem kar odlašam…

Me bodo kolegi in zobozdravniki najbrž izžvižgali, ampak korajža velja…

Torej, ko gre za sladkarije tako čisto po srcu izhajam iz prepričanja, da morda ni vse dobro za telo…je pa za dušo…tudi otroško!

Pri vzgoji otrok je mnogo zagovornikov vztrajanja na okopih nekih zabetoniranih pravil, ki se jih je treba vselej in v celoti držati. Temu prepričanju se, pa če se še tako trudim, ne morem pridružiti.

Otroke vzgajamo predvsem z vzgledom in smiselnim ravnanjem. Tudi povsem majhni otroci  imajo že zelo dober občutek za to! Ne morem se strinjati s pravili kot »po en bombon samo ob petkih popoldan« in podobnimi.

Sladkarij ne smemo uporabljati za »podkupnino« in niti za to, da se »odkupimo«….

Čas ko se z otroki z užitkom lotimo tablice čokolade ali pa banjice sladoleda , je pa eno lušno druženje in prijetno skupno doživetje.

Bolj kot ta tablica čokolade  ali sladoled je pomemben celotni  življenjski slog družine. Otroci, ki se dovolj gibajo, ki so veliko na svežem zraku in ki sicer uživajo vsaj približno zdravo hrano, zaradi tega ne bodo nič bolj bolni ali debeli.

Otroke z zgledom naučimo, da si je treba po uživanju sladkarij temeljito umiti zobe.

Glede količine pa tako…starši smo odgovorni za to koliko in kakšne sladkarije so doma na voljo. Če kupujemo tako, da so omare polne, ne moremo krivde za prenajedanje s sladkarijami zvrniti na otroke. Tisti, ki nakupuje odloča, kaj bo pristalo v nakupovalnih vozičkih in kuhinjskih predalih! Starši torej. Če doma ni več kot ena čokolada, pač ni. Nikjer ne piše, da potrebujemo zalogo piškotov »za goste«

Ključ »zdravega« uživanja sladkarij torej po moje ni v togih pravilih ampak v tem, da otrokom z lastnim ravnanjem in zgledom pokažemo, da znamo brez trpečega, krivde polnega izraza na obrazu uživati ob sladkarijah, pa, da je potem umivanje zob naravno in samo po sebi umevno in ne grozna dolžnost in da se bomo z otroki seveda čim bolj pogosto podili po travnikih in hribčkih in družno pokurili odvečno energijo.

Manca hvala za težak izziv…